Ločitev je v Sloveniji precej pogosta, saj se žal razide že vsak tretji par. Ko se zakonca odločita za ločitev, se morata temeljito pogovoriti in dogovoriti o najpomembnejših vidikih življenja po ločitvi. Ločitev pomeni, da zakonca pred zakonom več ne živita skupaj in ne delita skupnega gospodinjstva, kar pa vključuje številne postopke, ki jih je treba uskladiti. Ločitev je lahko tudi zelo boleč in čustven proces, zato je izredno pomembno, da zakonca razumno in sistematično uredita vse ključne vidike.
Katere vrste ločitev poznamo?
Poznamo dve vrsti ločitev, in sicer sporazumno ter nesporazumno ločitev. Ali se zakonca ločita na en ali drugi način, je odvisno predvsem od tega, kako sta pripravljena skleniti dogovor o bistvenih sestavinah življenja po ločitvi. Te bistvene sestavine se nanašajo predvsem na dogovor o skrbništvu nad skupnimi otroki, delitev premoženja ob ločitvi in podobno. Če gre za sporazumno ločitev, to pomeni, da se zakonca strinjata o omenjenih elementih in delita enako mnenje. Pri nesporazumni ločitvi oziroma ločitvi s tožbo pa se zakoncema ne uspe dogovoriti o vseh teh elementih. Pri ločitvi s tožbo navadno sodeluje tudi odvetnik za ločitve, ki eni strani pomaga uresničiti njeno voljo. Vsak odvetnik za ločitve pa zakoncema svetuje, naj poskušata doseči sporazumno ločitev.
Kako je opredeljena sporazumna ločitev?
Če se zakonca odločita za sporazumno ločitev, je postopek pogosto hitrejši, učinkovitejši in z nižjimi stroški. V tem primeru sta zakonca običajno v dobrih odnosih in se lahko sama dogovorita o delitvi premoženja ter skrbništvu nad skupnimi otroki, ali pa jima pri tem pomaga odvetnik za ločitve. Za začetek sporazumne ločitve morata zakonca na sodišče oddati predlog za ločitev. Poleg predloga mora biti priložen tudi pisni dogovor o delitvi premoženja in mnenje CSD glede skrbništva nad otroki. Stroški sporazumne ločitve se določajo po notarski tarifi, poleg tega pa morata zakonca plačati tudi sodne takse.
Kako pa je opredeljena nesporazumna ločitev?
Ločitev s tožbo oziroma nesporazumna ločitev poteka pred sodiščem na podoben način kot sporazumna ločitev, le da na koncu sodišče odloči o razrešitvi bistvenih sestavin po ločitvi. Slabost ločitve s tožbo v primerjavi s sporazumno ločitvijo je, da se postopek lahko zavleče tudi do nekaj let. Poleg tega so stroški ločitve precej višji, saj običajno vsak od zakoncev najame svojega odvetnika, ki ga mora tudi plačati. Odvetnik za ločitve zastopa stranko na sodišču in skuša doseči, da je sodna odločitev čim bolj skladna z željami in preferencami njegove stranke.
Kako je opredeljeno skupno premoženje zakoncev?
Skupno premoženje zakoncev je opredeljeno kot premoženje, ki sta ga zakonca pridobila skupaj v času trajanja zakonske zveze. V skupno maso premoženja ne sodi premoženje, ki ga je posamezen zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze. Na primer, če je eden od zakoncev pred poroko podedoval stanovanje od svojih staršev, to stanovanje ob ločitvi ni predmet delitve premoženja. S tem premoženjem ima posamezni zakonec pravico razpolagati po lastni volji. Enako velja za premoženje, ki je bilo podarjeno v obliki darila. Če pa sta zakonca po poroki skupaj kupila stanovanje, se to stanovanje šteje kot skupno premoženje in je predmet delitve ob ločitvi.
To velja tudi za premičnine višjih vrednosti, kot so avtomobili in podobno. V skupno premoženje ne sodijo osebne stvari posameznega zakonca. Omeniti je treba tudi darila, ki si jih zakonca podarita v času trajanja zakonske zveze. Če gre za darila, ki so bila v trenutku podaritve skladna s premoženjskim stanjem zakoncev, se takšna darila ne vštevajo v maso skupnega premoženja. Ko zakonca sklepata dogovore glede delitve premoženja ob ločitvi, je pomembno, da so takšni dogovori zapisani v obliki notarskega zapisa.
Kako poteka delitev premoženja ob ločitvi?
Delitev premoženja ob ločitvi je, kot že omenjeno, proces, ki se izvaja pred pristojnim sodiščem. Odločitev glede delitve sprejme sodišče, pri čemer se opira na morebitne notarske zapise, v katerih sta se zakonca že sama dogovorila o delitvi, ali pa odloči na podlagi dejstev, ki so bila predstavljena sodišču.
V praksi se delitev premoženja navadno izvede v dveh enakih delih, kar pomeni, da imata zakonca enake pravice nad skupnim premoženjem. Omeniti pa je treba, da lahko posamezni zakonec sodišču predloži dokaze, da ima več pravic nad skupnim premoženjem kot drugi zakonec. V takem primeru sodišče pretehta predložene dokaze in lahko odloči, da večji delež premoženja dodeli tistemu zakoncu, ki je do njega upravičen.
Sama delitev premoženja se izvaja skladno s pogodbenim premoženjskim režimom. Sodišče mora najprej preučiti, kaj vse sodi v skupno maso premoženja. V drugem koraku bodisi upošteva notarski dogovor med zakoncema bodisi samo presodi, kakšen delež na skupnem premoženju bo prejel posamezni zakonec. Pri tem se opira na vse podane dokaze. Če eden od zakoncev ustrezno dokaže, da ima več pravic na skupnem premoženju kot drugi, mu sodišče dodeli večji delež.
Ob tem je treba poudariti, da se sodišče ne opira le na prihodke posameznega zakonca, ampak tudi na druge mehke dejavnike. Med mehke dejavnike sodijo na primer skrb za dom in družino. Če sta se zakonca dogovorila, da bo eden od njiju ostal doma in skrbel za otroke ter dom, to še ne pomeni, da ob ločitvi nima pravic nad skupnim premoženjem. Omenjeno delo se namreč vrednoti na enak način kot prihodki iz delovnega razmerja.
Ali lahko zakonca že pred poroko podpišeta sporazum o delitvi premoženja ob ločitvi?
Zakonca lahko že pred samo poroko podpišeta tako imenovano predporočno pogodbo. To je dokument, v katerem se že vnaprej dogovorita, na kakšen način se bo delilo skupno premoženje. Predporočna pogodba je smiselna predvsem zato, ker zmanjšuje možnosti sporov med zakoncema v primeru ločitve. Gre za izredno koristen dokument, ki lahko bistveno zmanjša stroške ločitve v prihodnosti, hkrati pa predstavlja varnost za oba zakonca, saj so stvari že na začetku napisane črno na belem.
Za veljavnost predporočne pogodbe je pomembno, da sta zakonca iskrena glede svojega trenutnega premoženjskega stanja in da so obema jasne vse podrobnosti ter podane vse potrebne informacije. V nasprotnem primeru, ko na primer eden od zakoncev drugemu skriva realno premoženjsko stanje, predporočna pogodba ni veljavna.
Ali lahko zakonca do uradne ločitve še vedno nemoteno uporabljata skupno premoženje?
Do uradne ločitve imata zakonca še vedno popolnoma enake pravice nad skupnim premoženjem, kot sta jih imela do sedaj. To v praksi pomeni, da sta enakovredna lastnika in imata popolnoma enake pravice, vse dokler odločitev sodišča ne postane pravnomočna. Šele po pravnomočnosti se deleži razdelijo, z delitvijo deležev pa se razdeli tudi lastninska pravica.
Kako pa je s skrbništvom nad skupnimi otroki?
Če imata zakonca ob ločitvi skupne mladoletne otroke, je potreben dodaten korak v procesu ločitve. Pred oddajo vloge morata namreč nujno obiskati center za socialno delo (CSD). CSD preuči trenutno družinsko stanje, pri čemer upošteva tudi mnenje otrok, in poda svoje mnenje v pisni obliki. To mnenje je kasneje obvezna priloga k vlogi za ločitev. Zakonca se lahko odločita, da bosta nad skupnimi otroki imela deljeno skrbništvo, kar pomeni, da nihče od njiju ne plačuje preživnine. V tem primeru so otroci navadno enako časa pri očetu in pri mami.
Lahko pa se zgodi, da skrbništvo dobi eden od staršev. V tem primeru mora drugi starš plačevati preživnino. Višina preživnine se določa individualno in je odvisna predvsem od prihodkov posameznega starša. Višji, kot so prihodki, višja je tudi določena višina preživnine.
