Ljudske univerze na Slovenskem so se pojavile že v začetku 20. stoletja kot ljudska vseučilišča. Ustanavljali so jih v vseh večjih krajih in mestih. Njihova glavna dejavnost je bila poleg organiziranja dramskih predstav, koncertov in jezikovnih tečajev, še spodbujanje posameznikov k izobraževanju. Zlasti v večjih mestih so prerasla v andragoška, kulturna in prosvetiteljska središča. Prirejala so odmevna javna predavanja, kulturne prireditve in sodelovala s kolegi iz tujine.

Tudi po drugi svetovni vojni so ljudske univerze ohranile svoje mesto in vlogo najpomembnejših središč za izobraževanje odraslih tako na področju opismenjevanja, poklicnega in strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter splošnega izobraževanja. Število ljudskih univerz, katerih večina se je preimenovala v delavske univerze, je strmo naraščalo. Pojavila se je potreba po tesnejšem, usklajenem sodelovanju in povezovanju. V 90-tih letih 20. stoletja so tudi delavske in ljudske univerze doživele bistvene spremembe. To je bilo obdobje tranzicije in ustvarjanja nove samostojne države Slovenije, ki je prinesla tudi bistvene sistemske spremembe na področju izobraževanja odraslih: pojav privatnih organizacij za izobraževanje odraslih, oblikovanje izobraževalnega trga, sofinanciranje izobraževanja odraslih preko javnih razpisov. Delavske univerze so se preimenovale v ljudske univerze in se uspešno reorganizirale. Ostale so javni zavodi za izobraževanje odraslih, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti kot andragoška središča v lokalnem okolju. Odlikuje jih fleksibilnost, dostopnost, kakovost in široka programska ponudba. Pripravljajo, organizirajo in izvajajo programe učenja in izobraževanja odraslih na naslednjih temeljnih področjih:

• splošno izobraževanje (osebna rast, funkcionalna pismenost, zdravje, kreativnost, demokracija, ekologija);
• jezikovno izobraževanje;
• strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje (računalništvo, strokovna znanja in spretnosti);
• osnovnošolsko izobraževanje odraslih;
• srednje poklicno in strokovno izobraževanje odraslih;
• višje in visokošolsko izobraževanje odraslih;
• informiranje in svetovanje odraslim.

Njihovo temeljno poslanstvo ostaja dvigovanje izobrazbene in kulturne ravni prebivalstva ter izboljševanje socialne vključenosti in aktivnega državljanstva odraslih v okolju, kjer delujejo.